ŽLEBIŠKA PEŠPOT NA
ORTNEŠKI STARI GRAD
in krožna panoramska pot

N. V.: 761 m
45.7826° N
14.6711° E
Jugovzhodna slovenija

Razdalja: 9 km

Žlebiška pešpot

Žlebič – Veliki Žrnovec (stari Ortneški grad) – Hudi konec – Preska – Sinovica – Gorenji lazi – Žlebič

 

Izhodišče je označevalna tabla ob cesti, ki pelje na Gorenje Laze, avto lahko parkirate na parkirišču pri železniški postaji Žlebič. Od označevalne table sledite rumenim markacijam, na katerih je lik grajskega stolpa. Pot po cca. 45 minutah zmerne hoje navzgor pripelje na hrib Veliki Žrnovec, kjer se nahajajo razvaline gradu iz 12. stoletja in grajska cerkvica zavetnika svetega Jurija. Okolica ruševin je očiščena, tako da se nam prikažejo v vsej svoji veličini, označevalna tabla pa nas pouči o zgodovini gradu.
Od gradu nadaljujemo po krožni poti, označeni z rumenim krogom, do vasi Hudi Konec, čez Presko, na Sinovico, do Gorenjih Lazov, od koder se spustimo le še navzdol ter zaključimo na izhodiščni točki v Žlebiču.
Krožna pot je razgledna in ponuja prelep pogled na Slemena in Grmado, iz Hudega Konca in Sinovice pa se pred nami razgrne celotno Ribniško polje, obkroženo z gozdnatim področjem Velike in Male gore. Ob jasnem vremenu pa popotnika nagradi pogled na verigo Kamniško-Savinjskih Alp, ki jih uzremo s travnikov za vasjo Sinovica.
Podajte se na predlagano pot, kjer boste doživeli prepletanje naravnih lepot z ostanki arhitekture daljnih časov.

Hrib Veliki žrnovec je dobil ime po kamnolomu, v katerem so klesali mlinske kamne.

Pot po približno 45 minutah počasne hoje pripelje na hrib Veliki Žrnovec, kjer je videti razvaline srednjeveškega gradu in cerkvice sv. Jurija.
Od tam se nadaljuje
krožna pot do vasi Hudi Konec, Preska, Sinovica, Gorenji Lazi, in se po uri in pol zaključi na izhodiščni točki v Žlebiču.
Krožna pot je razgledna in ponuja prelep pogled na kraški planoti Slemena in Grmado, iz Sinovice pa se pred vami razgrne celotno Ribniško polje, obkroženo z gozdnatim področjem Velike in Male gore. Ob jasnem vremenu pa popotnika nagradi pogled na verigo Kamniško-Savinjskih Alp.

Stari grad in krožna panoramska pot

 

Na vzpetini »Veliki Žrnovec« je že v starejši železni dobi obstajalo gradišče. V srednjem veku pa naj bi Ortenburžani prvotno tu zgradili dva gradova, vsakega na svoji vzpetini. Kasneje se je ena stavba opustila, druga pa dodatno utrdila. Tako je nastala podoba mogočnega gradu, ki je znana predvsem po Valvasorjevem bakrorezu.

V vsej zgodovini gradu, so v njem živeli številni imenitni plemiči. Prvi znani so Ortenburžani, po katerih leta 1418 grad in posesti podedujejo grofje Celjski, leta 1456 jim sledijo deželni knezi Habsburžani, ki pa so grad dajali v zastavo. Tako je leta 1462 prišel na grad prvi Lamberg. Lambergi so ostali na posestvu vse do leta 1589, ko je nadvojvoda Karl za 12.000 forintov tega prodal bratoma Krištofu in Francu Mosconu.

Po Valvasorjevem pripovedovanju naj bi grad Ottenstein pozidala brata Herman in Otto, ki se pod skupno streho nista najbolje razumela.
Danes o stavbi ni vidnih nobenih zidov, k čemur so zagotovo pripomogli tudi zavzeti iskalci zakladov, saj je krožila legenda, da je v razvalini zakopana zlata kokoš z dvanajstimi piščanci. Verjetno pa je k temu prispevalo tudi kegljišče, ki naj bi ga grajski zgradili na razvalini v prvi polovici 19. stoletja. Kegljišče so menda opustili, ko se je gosposki druščini pri kegljanju pridružil še rjavi kosmatinec.

Mosconi so posedovali gospostvo do srede 17. stoletja, ko je prešlo v posest Lichtenbergov. Ti so bili lastniki gradu vse do leta 1820, ko so ga prodali skupaj z vsem posestvom kočevskemu trgovcu Janezu Koslerju. Lastniki gradu so se skozi toletja menjavali, vendar je bil grad delno naseljen vse do leta 1884, ko se takratni lastniki preselijo v skromnejšo graščino dolini. Ruševine ortneškega gradu, ki so vidne še danes, so po denacionalizaciji leta 1997 zopet v lasti družine Kosler.

Poleg prekrasnega razgleda, ki ga grajska vzpetina nudi popotniku, pa mu nudi tudi avanturistično popotovanje skozi stoletja plemiških zgodb, skritih zakladov, legend zavitih v meglice obiskovalčeve domišljije.